Vrni se   Citroen Forum > Novice, Mediji, Promet, Tehnika, Akustika > Citroen v prometu

Citroen v prometu Črna kronika & vsakdanji promet

 
 
Orodja Tem Način Prikaza
Prev Prejšnji Prispevek   Naslednji Prispevek Next
Staro 07-10-07, 20:05   #1
hadei
Super Moderator
 
hadei's Avatar
 
Pridružen: Feb 2007
Lokacija: Štajerska, moja dežela
Prispevki: 3,020
Default Kako ravnati v prometni nezgodi

Kako ravnati v prometni nezgodi in ?esa ne smete storiti

Poletje se je končalo in vsesplo?no počitničko razpoločenje je ?e zdavnaj mimo, ?ivljenje se je normaliziralo v ustaljen dnevni tok: slučba, ?ola,...Stanje na cestah se je umirilo. Gne?e na cestah so manj?e, saj na njih ni ve? kolon turistov, ki so se nestrpno, v razgretih avtomobilih premikali proti obali ali iz nje, oziroma proti obali sosednje dr?ave in obratno. Promet je spet "zadihal", radi pravimo, vendar previdnost nikoli ni odve?. Prav tako je mimo tudi obdobje, skoraj bi lahko rekli "posebnega prometnega rečima", saj so bili prvič (tako kot vsako leto) na cestah novi prometni udele?enci: prvo?ol?ki..., spoznavajo novo okolje, navduženo skakljajo ob (in tudi po!) cesti. Ne znajdejo ?e se prav. Sicer vedo (rad verjamem, da večina), kako nevarno je cestišče, da ni primerno za razposajeno tekanje, da vedo kje se pre?ka cesta, kaj pomeni rdeča luč na semaforju za pešce.....vendar smo ?e vedno mi vozniki tisti, ki moramo biti previdni, oziroma se previdnost od nas celo zahteva.

Vendar je pred nami novo obdobje, ki priNaša voznikom dodatne tegobe: jesen. De?, megla listje na cesti??u, voda (luče in kolesnice!), ob mraku in ponoči temno obleženi pe?ci, neosvetljeni kolesarji itd.Voznik mora pazit na vse, se pravi na to kar se tiče neposredno varnega upravljanja njegovega vozila, kakor tudi na ostale udeležence v prometu, izpostavljeni so predvsem (oziroma se izpostavljajo, kakor hočete) pe?ci. Enako pomembna, ?e ne morda ?e bolj, pri voznikih pa je sposobnost predvidevanja. Varen voznik bo vedno zmanjžal hitrost, ko se bo pribli?eval skupini ljudi, v bli?ini strnjenih naselij, ?ol, vrtcev ipd. Vendar kljub temu mora vsak voznik ?iveti z dejstvom, da je lahko vsak trenutek udele?enec v prometni nezgodi ali kot oškodovanec ali kot povzročitelj ali pa je le ožividec. In slednje, dragi bralci bo daNašnja tema.

Prometna nezgoda. No?na mora vsakega voznika, ?e posebej takrat, ko ta nastopa v vlogi povzročitelja. Kaj je dejansko prometna nezgoda, definira Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) - mimogrede je v ZVCP napa?no uporabljen izraz prometna nesreža namesto prometna nezgoda glede na dejstvo, da ne poznamo "nesre?nega zavarovanja" temve? nezgodno zavarovanje ampak to je povsem druga tema. Nesreža je namreč nekaj na kar ne moremo (preventivno) vplivati (npr. naravna nesreža) . Zaradi lažjega razumevanja bo v nadaljevanju uporabljen izraz "prometna nesreža". ZVCP v 134. ?lenu prvega odstavka opredeljuje, da je prometna nesreža nesreža na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali ve? oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna ?koda. Glede na posledice pa prometne nesreče delimo na: I., II., III. in IV. kategorije. Prve kategorije so tiste prometne nesreče pri katerih je nastala samo materialna ?koda, druge kategorije pri katerih je ena ali ve? oseb lahko telesno poškodovanih in tretje kategorije pri katerih je ena ali ve? oseb hudo telesno poškodovanih ter ?etrte kategorije pri katerih je kdo umrl ali je umrl za posledicami nesreče v 30 dneh. Prometna nesreža I. kategorije je torej najmanj "bole?a" oblika prometne nesreče. Gre samo za materialno škodo. Policist je dol?an priti na kraj prometne nesreče, ?e je o nesre?i obve??en. Pri prometnih nesrečah II. III. in IV. kategorije je policist dol?an priti na kraj prometne nesreče, opraviti ogled in o ogledu napisati zapisnik . Ne glede na kategorijo prometne nesreče pa mora vsak udele?enec v prometni nesre?i po 2. odstavku 135. ?len ZVCP storiti naslednje:

1. ustaviti vozilo;
2. zavarovati in ozNašiti kraj nesreče, pri prometni nesre?i I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z voziš?a;
3. pomagati poškodovanim, ?e je za to usposobljen;
4. obvestiti najbli?jega policista ali policijsko postajo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijsko postajo, razen pri prometnih nesrečah I. kategorije (obve??anje policije, torej pri prom. nesrečah I. kategorije, kot smo ?e ugotvili, ni obvezno);
5. soudeleženim v prometni nesre?i ali oškodovanim na njihovo zahtevo posredovati ime in priimek ter naslov, pokazati vozničko in prometno dovoljenje ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju;
6. ostati na kraju prometne nesreče I. kategorije toliko časa, kolikor je potrebno, da udele?enci v prometni nesre?i dobijo podatke iz prej?nje točke, in izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesre?i;
7. počakati na kraju prometne nesreče I. kategorije ali tam pustiti svoje ime in naslov, ?e na kraju nesreče ni osebe, ki ji je povzročena ?koda;
8. pri prometnih nesrečah II., III. in IV. kategorije pa mora vsak udele?enec ostati na kraju prometne nesreče tako dolgo, dokler ni končan ogled, razen ?e tisti (torej policist ali preiskovalni sodnik, ?e je navzo?), ki vodi ogled, ne odloči drugače;
9. vrniti se takoj na kraj prometne nesreče, ?e ga je zapustil zaradi odvoza ponesrečenca v bolničnico ali zaradi obve??anja policijske postaje o prometni nesre?i;
10. vsak udele?enec mora prav tako omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, ?e je zapustil mesto prometne nesreče. Upravi?enca do podatkov ali najbli?jo policijsko postajo mora v primernem času obvestiti, da je bil udele?en v prometni nesre?i, in posredovati svoje podatke, navesti kraj, kjer se zadr?uje, registrsko ?tevilko vozila, kraj nesreče in ostale okoli??ine.

Temu bi lahko rekli deset osnovnih pravil oziroma "zapovedi", ki se jih mora vsak udele?enec v prometni nezgodi dr?at.

ZVCP nadalje opredeljuje tudi dol?nosti ožividca prometne nesreče (dol?nost posredovanja osebnih podatkov udeležencem in policistu oziroma ?e to ni mogoče podatke čimprej sporočiti policijski postaji oziroma tistemu, ki vodi ogled), dolo?a prepoved odstranjevanja sledi prometne nesreče II., III.in IV. kategorije (odstranijo se lahko šele po končanem ogledu oz., ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled ter dokler ni opravljena potrebna preiskava tudi ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, vendar to ne velja v primeru kadar to zahteva re?evanje udeležencev v prometni nesre?i). Prav tako udele?enci v prometni nesre?i od trenutka nesreče do konca ogleda ne smejo u?ivati alkoholnih pija?, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanj?ujejo njihovo sposobnost za udele?bo v prometu. Tako, da dragi bralci izgovor, "od ?oka, straha itd. sem popil takoj po nezgodi nekaj ?ganja ipd." vam ne bo pomagalo oziroma vas ne bo re?ilo, ?e ste pred nezgodo upravljali z vozilom pod vplivom alkohola. ?e vam slednjega ?e ne morejo dokazati oziroma res pred nezgodo niste bili pod vplivom alkohola oziroma drugih prepovedanih substanc in ste alkohol ali prepovedane substance ali oboje skupaj zau?ili po prometni nezgodi in se to ugotovi, ste s tem storili prekršek, za katerega se vas kaznuje z denarno kaznijo in kazenskimi točkami. Enako boste kaznovani, ?e se ne boste držali "desetih" zapovedi in pod njimi navedenega. Zakon ?e predvideva nadaljne dol?nosti udeležencev, policista itd. v primeru prometne nezgode ampak slednje bomo analizirali drugi?.

Sedaj pa si bomo ogledali kateri so največji "grehi", ki jih lahko stori voznik in kateri imajo naravo kaznivih dejanj.

Kazniva dejanja so na splo?no Našteta in opredeljena v Kazenskem zakoniku ((Uradni list RS, ?t. 63-2167/94 z dne 13. oktobra 1994, 70/94 z dne 11. novembra 1994 (popravek) in 23-1035/99 z dne 8. aprila 1999. )). Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ) v svojem 7. ?lenu opredeljuje kaj je kaznivo dejanje: "Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti dolo?a kot kaznivo dejanje in hkrati dolo?a njegove znake in kazen zanj." KZ v svojem enaintridesetem poglavju taksativno Našteva katera so kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa. Za nas bodo zanimiva tista, ki se naNašajo na sam cestni promet in, ki zadevajo voznike, ki upravljajo z vozili v cestnem prometu in sicer:

- Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti po 325. ?lenu KZ ter
- Zapustitev poškodovanca v prometni nesre?i brez pomoči po 329. ?lenu KZ.

Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti:
Gre za to, da povzroči udele?enec (po ZVCP je to oseba, ki je na kakr?nikoli Našin udeležena v cestnem prometu - torej ne samo voznik!!!) v prometu s kr?itvijo predpisov iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana. Zagročena kazen je denarna kazen ali zapor do treh let. Glede na naravo teme se bomo osredotočili na voznika kot udele?enca v cestnem prometu. Zoper voznika torej, ki se ne bo držal predpisov o varnosti cestnega prometa in bo povzročil prometno nesrečo bo uveden kazenski postopek. ?e bo v kazenskem postopku spoznan za krivega bo obsojen glede na okoli??ine v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno (oz. povzročena prom. nesreža) na pla?ilo denarne kazni ali pa se mu bo izrekla kazen zapora do treh let.
Kadar pa ima zgoraj opisano dejanje za posledico smrt ene ali ve? oseb, pa je zagročena kazen zapora do osem let !!!.
Sodišče pa lahko storilcu izre?e tudi pogojno obsodbo ?e spozna (glede na njegovo osebnost, njegovo prej?nje ?ivljenje, njegovo obNašanje po storjenem kaznivem dejanju ipd.), da je mogoče prižakovati, da ne bo ve? ponavljal kaznivih dejanj. Pogojno obsodbo lahko izre?e, ?e je storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. Pri tem določi tudi preizkusno dobo od enega do pet let, v kateri storilec ne sme storiti novega kaznivega dejanja. Sodišče v pogojni sodbi torej samo določi kazen in je ne izre?e, ?e se storilec v preizkusni dobi vzdrži storitve novega kaznivega dejanja. Vendar je takšen storilec kaznivega dejanja vseeno obsojen (torej evidentiran kot storilec kaznivih dejanj!), vendar se izvr?itev kazenske sankcije odloči. Pogojna obsodba je torej kazenska sankcija opominjevalne narave. Sodišče pa sme izre?i tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste in kategorije (minimalno 3 mesece in najve? 1 leto, računajo? od dneva pravnomočnosti sodbe).

Zato dragi bralci, spo?tujte prometne predpise, ?e to ?e vedno ni mogoče pa vsaj takrat, ko so razmere za vožnjo zahtevne (sneg, dež) oziroma, ko se vozite skozi podro?ja, kjer lahko prižakujete oviro na cesti (pešce, stoje? avtomobil, ipd.). Kot vidite s kr?enjem predpisov kot je opisano ne ?kodite samo drugim temve? tudi sebi.

Zapustitev poškodovanca v prometni nesre?i brez pomoči
Vsak voznik bi moral imeti dejansko tolik?no moralno zavest, da v primeru, ?e je ?e s svojim prevoznim sredstvom koga poškodoval, da mu pomaga. Vendar kot vemo, lahko večkrat zasledimo v časnikih, kako je nekdo nekoga npr. za avtomobilom povozil in nato pobegnil s kraja nesreče. Poškodovani je, ko so ga Našli ?e umrl ali je umrl med prevozom v bolničnico ali pa je umrl v bolničnici ali pa je bil hudo poškodovan. Velika verjetnost je, da bi poškodovani preživel oziroma bi njegove po?kodbe ob pravočasni medicinski pomoči, ki bi jo pobegli voznik lahko zagotovil, imele manj?e posledice na poškodovan?evo ?ivljenje.
KZ definira to kaznivo dejanje takole: "Voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim sredstvom ali zaradi njega poškodovan se kaznuje z zaporom do enega leta." ?e pa ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno po?kodbo ali smrt poškodovanega, se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Enako kot pri zgoraj opisanem kaznivem dejanju lahko tudi v tem primeru izre?e sodišče pogojno obsodbo.

Osebno menim, da je zapustitev poškodovanca v prometni nesre?i brez pomoči ne samo kaznivo dejanje, ampak samo po sebi (tudi ?e ne bi bilo opredeljeno v zakonu kot kaznivo dejanje) skrajno zavr?no dejanje. Mislim, ne, prepričan sem, da dober, izku?en in moralen voznik ne bo nikoli pustil poškodovanega v prometni nesre?i brez pomoči (beri: pobegnil s kraja prometne nesreče).

Sedaj pa ?e nekaj prakti?nih (preventivnih) nasvetov:
- v avtomobilu na dalj?i poti imejte vselej dovolj hrane in pija?e;
- goriva naj bo vsaj za polovico rezervoarja (kolone - gretje);
- v prtljažniku imejte vedno odejo;
- fotografski aparat (ti za enkratno uporabo stanejo par tisočakov).

In v primeru, ?e ste ?e udeleženi v prometni nesre?i: ohranite mirno kri, pokli?ite policijo, ?e imate fotografski aparat poslikajte kraj, morebitne ožividce prosite, da ostanejo do prihoda policije, pomagajte poškodovanim, sicer pa dragi bralci :

sre?no vožnjo in varno vožnjo!
__________________

hadei ni dosegljiv   Odgovori s Citatom
 

  Citroen Forum > Novice, Mediji, Promet, Tehnika, Akustika > Citroen v prometu

Zaznamek

Orodja Tem
Način Prikaza

Dovoljenja
Ne morete objaviljati novih tem
Ne morete odgovarjati na prispevke
Ne morete nalagati priponk
Ne morete urejati svojih prispevkov

BB koda - Vključeno
Smeški - Vključeno
[IMG] koda - Izključeno
HTML koda - Izključeno


Podobne Teme
Tema Avtor teme Forum Odg. Zadnje Sporočilo
Kako bi Vi uredili način cestninenja? Jerry Citroen v prometu 122 19-10-11 04:09
Menjava pozicijski luči - KAKO?! mrgaboj C5 MK II 13 25-02-11 16:44
Otežkočeno odpiranje zadnjih vrat - kako popraviti abrezo Berlingo first 13 31-05-10 15:45
Vožnja v krožnem križišču hadei Citroen v prometu 34 14-04-09 00:27
Kako sneti predal na sovoznikovi strani? pufek77 Xsara MK1 5 30-01-09 21:52


Vsi časi so GMT +2. Ura je zdaj 09:03.


Powered by vBulletin® Version 3.8.7
Copyright ©2000 - 2024, vBulletin Solutions, Inc.
Copyright ©2000 - 2021- Citroen Forum