Vrni se   Citroen Forum > Citroen in šport > Zgodovina

Zgodovina Citroen in šport v zgodovini

 
 
Orodja Tem Način Prikaza
Prev Prejšnji Prispevek   Naslednji Prispevek Next
Staro 12-11-11, 12:04   #1
janez
Banned
 
janez's Avatar
 
Pridružen: Mar 2007
Lokacija: SK
Prispevki: 4,443
Default Tour d europe 1972

Včeraj me je obiskal v moji delavnici g. Ferlež Karl... In to me je spodbodlo, da sem malo poiskal po netu , kaj bi se lahko našlo ... stari članki in slično.

In sem našel tole... prijetno prebiranje želim...

Velenjčan Karel Ferlež pripoveduje o naporni vožnji

"RallY TOUR D EUROPE"

Letošnjega najdaljšega avtomobilskega raljyja sta ae udeležila jugoslovanska predstavnika Velenjčan Karel Ferlež in Ljubljančan Darko Klarič. Z avtomobilom Citroen GS sta se podala na 13000 km dolgo pot po dvanajstih evropskih državah. Na startu v nemškem mestu Erbach se je zbralo 42 posadk iz ZR Nemčija, Nizozemske, Švedske, Irske, Tunizije, Turčije, Italije in Jugoslavije. Za to težko preizkušnjo se je lahko prijavilo le 60 posadk. Nastopili so lahko
tekmovalci z mednarodno licenco. Tekmovanje je priredila ADAC (Nemški avtomobilski klub).

KAREL FERLEŽ PRIPOVEDUJE

Po uspešnih nastopih na domačih rallyjih je bila moja želja, da bi enkrat poskusil srečo tudi na ral-lyju »TOUR D'EUROPE«, ki ga je lansko leto uspešno prevozil moj prijatelj Aleš Merzel iz Ljubljane. Za nastop na tej dirki sem se odločil sredi poletja, ko sva se s sovozačem Darkom Klaričem drug drugega prepričevala za nastop. Dokončno sem se odločil, ko sem dobil zagotovilo TGO »Gorenje«, da prevzame preko AMK »Olimpija« pokroviteljstvo. Pričele so se intenzivne priprave. Glavna skrb je bila avto, ki ga je bilo treba pripraviti za težko in dolgo pot. Odpraviti smo morali vse hibe, ki jih je GS pokazal. Zamenjati nekatere dele, ojačati in zaščititi podvozje. Dobiti odgovarjajoče gume, ki bodo vzdržale vso pot. Vse je bilo treba poprej urediti, kajti midva nisva imela servisnega spremstva na poti. Mehanik Milan Kos iz Ločice pri Polzeli je z vso vestnostjo opravil vse potrebno in priskrbel za 15 tisoč din rezervnih delov. Dodati je bilo treba dodatno opremo od specialnih instrumentov, do posebnih luči. Priskrbeti sem moral vrsto dokumentov — špansko vizo, carinsko deklaracijo za rezervne dele. Prireditelj je predpisal specialno zeleno karto, ki jamči proti tretji osebi za vsoto 1 milijon 220 tisoč DM, za kar je bilo treba veliko trkanja na najrazličnejša vrata Zavarovalnice Sava. (Za karto je treba plačati okoli 6.000,00 din).

Kupiti sva morala 2,40 kg specialnih zemljevidov v merilu 1 :200.000 in izrezati celotno pot, kar je dalo zajetno knjigo. Ob vsem tem pa še nisem zagotovo vedel ali bom sploh lahko uredil za mojo odsotnost na Šolskem centru v Velenju.

Po odhodu iz Ljubljane sva se ustavila v Velenju, da se posloviva od mojih domačih. Pred stolpnico, v Foitovi ulici sem bil priča nesreči, ko je kamion zbil deklico. V želji, da bi čimprej poklical rešilni avto, sem skočil v avto, hitro zavil, pri tem pa sem s prednjim delom udaril v rob stolpnice. Udarec je bil tako močan, da sem razbil blatnik, zvil kolo, pokvaril polosovino in diferencial, skratka pol prednjega dela je bilo zanič. To je terjalo 16 ur nepretrganega dela mehanika
Kosa in njegovih pomočnikov. Končno je bil avto ponovno tak kot nov in lahko sva odpotovala v 1200 km oddaljen Erbach. Vsak zastoj med potjo bi lahko pomenil zamujen start. Saj sva prispela le 4 ure pred tehničnim pregledom in ostalimi formalnostmi, ki jih je bilo treba opraviti pred startom. Start je bil zelo svečan. Napovedovalec je predstavil vsako posadko posebej, z vsemi razpoložljivimi podatki. Ves
ceremonial je prenašala tudi nemška televizija.

Pot nas je vodila iz Nemčije v Avstrijo. Na predelih Alp, na poti do Milana, so bile prve brzinske preizkušnje po ledu in snegu. V Monte Carlu je bil konec »turističnega rallyja«. Eno-urni postanek je bil pravi spektakel. Ob navdušenem občinstvu so nas sprejeli s šampanjcem, ki pa ga nismo smeli piti.

Kljub temu, da sem že vozil 26 ur, smo takoj nadaljevali po sloviti rally progi Monte Caria. V naslednji noči nas je čakalo 24 brzinskih preizkušenj po Francoskih Alpah. Treba je bilo zdržati še 24 ur neprekinjene
vožnje do Barcelone. Ta noč je bila najtežja, saj se je poznala u-trujenost neprespanih noči pred odhodom. Po desetih brzinskih preizkušnjah sem moral zaupati krmilo Darku, ki je uspešno prevozil doslej najtežji del poti. Na asfaltiranih cestah do Barcelone (600 km) sva uspela nadoknaditi zamujeno in prišla na časovno kontrolo točno ob določenem času. Avto sva morala v 10 minutah oddati v centru mesta v zaprt parkirni prostor, kjer so bili vsi avto-mobiil pod nadzorstvom. Naslednji dan sva lahko dobila najin »GS« le dve uri pred ponovnim startom.

Iz Barcelone je pot vodila čez osrednjo Španijo. Asfaltne ceste so tripasovne in je bila predpisana poprečna hitrost 85 km/h. Na makadamskih cestah pa je bilo treba voziti poprečno 50 km na uro. Dež pa je spremenil te ceste v slabe kolovoze, po katerih smo se komaj premikali. Res je bilo to ustrezno nadomestilo za Afriko, kot so nam na startu velikodušno zagotovili organizatorji.

Na špansko-portugalski meji sva morala kupiti portugalsko vizo. Ko smo prestopili mejo, se je pokrajina povsem
spremenila. Tu je bilo pravo nasprotje puste Španije. Lepi gozdovi, oljčni nasadi, skrbno obdelana polja, so me
prerodila tudi za volanom. Na cilju II. etape, v Lizboni so nam priredili čudovit sprejem.

Sledila je medetapa Lizbona—Andora—Genova — 2300 km. Prvi del poti je potekel v dežju in megli. Kljub temu smo v vsaki vasi imeli dolge špalirje navdušenih Portugalcev. (Tudi ponoči!) Na tem delu je končal eden od favoritov z Datsunom (zmagovalec letošnjega Olimpijskega rallyja v Nemčiji). V ognju pa je končal tudi najlepši avto rallyja Citroen-masa-ratti.

No, tudi nama ni bilo prizaneseno. Ze rahlo utrujenega me je na ostrem o-vinku za trenutek »zmanjkalo« in že je
tresnilo. Mislil sem, da sva najin rally končala. Uspel sem popraviti razbito pločevino in odbijač. To me je tako o-svežilo«, da sem brez težav prepeljal 600 km do Andore.

TEŽAVE NA MEJI

Na prvem prehodu iz Francije v Španijo sva se pomešala med nemške tekmovalce in šlo je brez težav. Imela sva le eno vstopno vizo za Španijo, zato se je zataknilo, ko sva morala ponovno v Španijo, iz Portugalske. Carinikom ni šlo v račun, kako sva sploh lahko prišla v Španijo. Pričel se je prvi cirkus. Nikakor se nismo mogli sporazumeti. Carinik je enostavno uničil vstopno vizo in nato zahteval, da moramo imeti za ponovni vstop v Španijo novo vizo. Vendar, kje dobiti špansko vizo, ko sva že tisto, ki so nama jo uničili, s težavo dobila v Rimu. Dve uri je trajalo, da sva preko posrednika prepričala uslužbenca španskega konzulata, da nama je uredil vse potrebno. Tako sva prispela v Genovo z zamudo.

III. ETAPA GENOVA— SOFIJA 2600 KM

Preko Italije je šlo nekaj časa kar v redu. Nekaj kilometrov pred Modeno pa sva v hudem nalivu večkrat zašla. Prevoziti je bilo treba 12 brzinskih preizkušenj. Po avtocesti do Benetk sva skušala nadoknaditi zaostanek. To nama je uspelo šele do jugoslovanske meje. Zaradi forsirane vožnje se je pregrel motor, tako da en cilinder sploh ni delal. Zaradi tega sva izpustila hitrostne preizkušnje na Velebitu in se ob obali odpeljala do Splita. Tu sem uspel popraviti ventil. To naju je veljalo precej kazenskih točk. Pri Dubrovniku pa je nastala težka okvara na polosovini. Sedem ur popravljanja,
telefoniranja in živčne napetosti. Edina možnost, da dobiva novo osovino, je bila z avionom iz Zagreba do Dubrovnika. S to akcijo pa ni bilo nič. Medtem pa sem skušal popraviti kar se je v dani situaciji dalo. Uspel sem. Da ne bi . zamudila časovne kontrole v Sofiji sva preko Skopja peljala kar po bliž-nicah in asfaltnih cestah. Tako sva v zadnjem trenutku še prišla na časovno kontrolo. Samo 2 minuti kasneje in bi se lahko poslovila od nadaljnjega tekmovanja. To je bilo ob 7. uri zjutraj. Organizatorji so naju obvestili, da bova lahko nadaljevala čez eno uro? Vest je bila zelo »vzpodbudna«, saj sem moral po dveh dneh in nočeh neprekinjene vožnje in popravljanja, ponovno za volan na zadnjo etapo. Pot iz Bolgarije je vodila preko Romunije, Madžarske, Češkoslovaške in Nem-, čije s ciljem v Travemiin-du ob Baltiškem morju. To je pomenilo ponovno dva dni in dve noči za volanom. Ceste so bile dokaj različne. V Bolgariji slabe, dež, megla. Boljše so bile v Romuniji, kjer so široke in urejen promet. Na Madžarskem sva imela prvi gumi defekt. Na
Češkoslovaškem pa so organizatorji zopet pripravili vrsto hitrostnih preizkušenj po nemogočih hribovitih cestah. S pokvarjeno osovino sva raje obšla 1000 km makadamskih cest, podobno kot drugi tekmovalci.
Nekaj več kot 100 km pred ciljem je ponovno zaropotala polosovina in spet je bilo treba popravljati.
Končno sva se tudi midva znašla na cilju vsa srečna in zadovoljna, kljub temu, da sva zamudila slavnostni sprejem
brhkih deklet z rožami in poljubčki.

Proglasitev, ki je bila na-naslednji dan, je bila nad-vse slovesna. Bila sva deležna posebnega priznanja in aplavza, saj sva kot mlada Jugoslovana bila prva debitanta Tour d'Europe, ki sva uspela priti na cilj.

Za osvojeno tretje mesto v kategoriji do 1200 ccm sem dobil lep pokal, oba pa še spominsko darilo.



PDF članek si lahko snamete na tej povezavi - http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:S...51b226464#hit1

Zadnji popravek od janez : 04-11-13 at 21:53
janez ni dosegljiv   Odgovori s Citatom
 

  Citroen Forum > Citroen in šport > Zgodovina

Zaznamek

Orodja Tem
Način Prikaza

Dovoljenja
Ne morete objaviljati novih tem
Ne morete odgovarjati na prispevke
Ne morete nalagati priponk
Ne morete urejati svojih prispevkov

BB koda - Vključeno
Smeški - Vključeno
[IMG] koda - Izključeno
HTML koda - Izključeno


Podobne Teme
Tema Avtor teme Forum Odg. Zadnje Sporočilo
Citroeni na tour de france garac Citroen in mediji 8 17-07-12 23:15
Matejev AMI8 1972 janez Citroen AMI 79 09-08-11 23:04
Tour Mockba 2011 garac Avtosaloni in prireditve 9 29-10-10 10:40


Vsi časi so GMT +2. Ura je zdaj 10:12.


Powered by vBulletin® Version 3.8.7
Copyright ©2000 - 2024, vBulletin Solutions, Inc.
Copyright ©2000 - 2021- Citroen Forum